9. marec 2002
Ljubljana, Slovenija
Inštitut RS za rehabilitacijo, Ljubljana

Metodo ocenjevanja spontanega gibanja novorojenčkov in dojenčkov je pred približno 17 leti začel razvijati prof. H.F. Prechlt, kmalu pa so se mu pridružili tudi ostali strokovnjaki, ki so danes združeni v t.i. GM Trust (http://www-ang.kfunigraz.ac.at/~gmtrust/) in poleg strokovnega in raziskovalnega dela skrbijo tudi za organizacijo izobraževanj na tem področju: prof. Giovanni Cioni, prof. Fabrizio Ferrari (oba Italija), prof. Christa Einspieler (Avstrija) in Arend Bos (Nizozemska).

Metoda ocenjevanja spontanega gibanja novorojenčkov in dojenčkov (v nadaljevanju metoda ocenjevanja SG) je priznana kot neinvazivna, visoko specifična in občutljiva metoda za odkrivanje rizičnih otrok za razvoj cerebralne paralize že v zgodnjem obdobju otrokovega razvoja, to je v nekaj tednih po njegovem rojstvu.

Izobraževanja za pridobitev licence za klinično uporabo te metode že tradicionalno potekajo v Grazu, Modeni in Pisi. Ta seminar je bil zato posebna priložnost, da se z metodo ocenjevanja spontanega gibanja in njenimi prednostmi podrobneje spoznamo v Ljubljani.

Metoda ocenjevanja SG se v kliničnem delu v Sloveniji uporablja že več let. Od leta 1999 na IRSR potekajo tudi redni sestanki za ocenjevanje spontanega gibanja novorojenčkov in dojenčkov, ki se jih, poleg avtorice tega poročila, udeležujejo: Breda Šušteršič, dr.med. (ZD Domžale) in Nevenka Zavrl, dr.med. (ZD Ljubljana Moste), Irena Vrečar, vfth. (IRSR), prim. Hermina Damjan, dr.med., Gabriela Vrabič, vfth. in dr. Marta Macedoni, dr.med. (Pediatrična klinika). Vsi člani skupine so opravili izobraževanje za klinično uporabo te metode.

V želji, da bi metodo ocenjevanja SG predstavili in približali še drugim kolegom v Sloveniji, in hkrati izmenjali klinične izkušnje, smo povabili prof. Fabrizia Ferrari-ja. Prof. Ferrari je po diplomi začel delati kot otroški nevrolog in psihiater, nato pa se je usmeril v neonatologijo in razvojno nevrologijo. Sedaj je že nekaj let izredni profesor na Univerzi v Modeni in vodja neonatalnega oddelka Univerzitetne bolnišnice v Modeni.

Uradni del programa se je, po nekaj uvodnih besedah prof. Marinčka, začel s predavanjem prof. Davida Neubauerja o pomenu zgodnjega odkrivanja rizičnih novorojenčkov in dojenčkov za razvoj cerebralne paralize.

Glavni del seminarja je bil namenjen predstavitvi metode ocenjevanja SG. Prof. F. Ferrari nam je v dveh enournih predavanjih predstavil osnovne principe metode, njeno uporabnost v kliničnem delu in rezultate študij o sledenju otrok z abnormnim spontanim gibanjem nedonošenih in donošenih dojenčkov. Posebej se je posvetil krčevito sinhronemu gibanju in pomenu le tega kot zgodnjemu napovednemu dejavniku za razvoj cerebralne paralize pri nedonošenih otrocih. Predstavil je rezultate študij, ki so pokazale, da dlje časa trajajoče krčevito sinhrono spontano gibanje v več kot 90% pomeni kasnejši razvoj cerebralne paralize.

Ker metodo ocenjevanja spontanega gibanja novorojenčkov in dojenčkov v Sloveniji uporabljamo že več let, smo na tem seminarju želeli predstaviti tudi naše izkušnje. Z dr. Šušteršičevo in dr. Zavrlovo smo predstavile rezultate retrospektivne analize podatkov o sledenju več kot 180 otrok, ki so bili ocenjeni s pomočjo te metode. Otroci so bili vodeni večinoma v ZD Domžale, nekaj pa tudi v ZD Moste in na IRSR. ZA vse te otroke velja, da smo se za vključitev v razvojno-nevrološko obravnavo odločali na osnovi nevrološkega pregleda in ocene SG. V primeru, da smo pri novorojenčku ali dojenčku ugotovili abnormno SG, ga je bilo mogoče zgodaj, že v nekaj tednih po rojstvu, vključiti v obravnavo. Zgodnja obravnava pa je zelo pomembna za eventuelno preprečevanje ali zmanjševanje posledic v smislu razvoja cerebralne paralize.

Dr. Damjan Osredkar je v svojem predavanju predstavil rezultate sledenja 11 otrok 5 let po tem, ko so bili vključeni v študijo ocenjevanja spontanega gibanja novorojenčkov in dojenčkov na Pediatrični kliniki. Študija je bila izpeljana v okviru naloge za Prešernovo nagrado.

V popoldanskem delu seminarja je prof. F. Ferrari predstavil lastne izkušnje in rezultate študije, ki so jo izpeljali na neonatalnem oddelku Univerzitetne bolnišnice v Modeni. Spremljali so pomen gnezdenja pri razvoju drže in ob tem spremljali spontano gibanja dojenčkov.

Sledila je še predstavitev mag. Janeza Babnika o delu neonatalnega oddelka Porodnišnice v Ljubljani, predstavitev osnovnih podatkov o številu rojstev, številu nedonošenih otrok, transporov in utero in delu intenzivne enote.

Za zaključek seminarja nam je mag. Darja Paro Panjan predstavila principe v obravnavi nedonošenih novorojenčkov, ki so usmerjeni v zmanjševanje stresa novorojenčka (hrup, svetloba, invazivni posegi, rokovanje z novorojenčkom), ki so se v svetu pokazali kot zelo uspešni pri zmanjševanju pogostnosti in resnosti zapletov v zdravljenju in obravnavi nedonošenih dojenčkov v enoti za intenzivno terapijo (manj pljučnih zapletov, krajša hospitalizacija, boljše napredovanje na teži, boljši nevrološki izid).

Po predavanjih se je razvila živahna diskusija s številnimi vprašanji, predvsem o pomenu terapevtske obravnave otrok za preprečevanje oz. zmanjševanje posledic v smislu razvoja cerebralne paralize.

Katja Groleger
Inštitut RS za rehabilitacijo
Linhartova 51, Ljubljana

e-mail: katja.groleger@mail.ir-rs.si